-
1 you
[ju:]1) ((used as the subject or object of a verb, or as the object of a preposition) the person(s) etc spoken or written to: You look well!; I asked you a question; Do you all understand?; Who came with you?) vi, ti2) (used with a noun when calling someone something, especially something unpleasant: You idiot!; You fools!) ti, vi* * *[ju:, ju, jə]pronoun vi, vas, vam; ti, te(be), t(eb)iyou blockhead! — ti (vi) tepec!you fool! — ti norec!you're another! — hvala, enako! (odgovor na psovko)you bet (your life) slang na to se lahko zaneseš, (glavo) stavim za toget you gone! — poberi(te) se!come here all of you! — pridite sem vsi! -
2 penny
['peni]plurals - pence; noun1) (in British currency, the hundredth part of `1: It costs seventy-five pence; Oranges, 12p each.) peni2) (in certain countries, a coin of low value.) novčič3) (the value of such a coin.) peni•* * *[péni]noun(plural pennies, pence) peni (angleški drobiž, 1/100 funta); American cent (kovanec); figuratively majhna vsota, denarin for a penny, in for a pound — kdor reče A, mora reči tudi B; začeto delo je treba končatia penny for your thoughts — če bi le vedel, kaj mislišhistory Peter's penny — letni davek za papeža; prispevek za dobrodelne in cerkvene namene -
3 tell
[tel]1) (to inform or give information to (a person) about (something): He told the whole story to John; He told John about it.) povedati2) (to order or command; to suggest or warn: I told him to go away.) reči3) (to say or express in words: to tell lies / the truth / a story.) govoriti4) (to distinguish; to see (a difference); to know or decide: Can you tell the difference between them?; I can't tell one from the other; You can tell if the meat is cooked by/from the colour.) prepoznati5) (to give away a secret: You mustn't tell or we'll get into trouble.) izklepetati6) (to be effective; to be seen to give (good) results: Good teaching will always tell.) poznati se•- teller- telling
- tellingly
- telltale
- I told you so
- tell off
- tell on
- tell tales
- tell the time
- there's no telling
- you never can tell* * *[tel]1.transitive verbpovedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti; parliament šteti (glasove)all told — (vzeto) v celem, v celoti, vse skupajtell me another! slang tega mi ne boš natvezel!I'll tell you the world American o tem sem prepričanto tell s.th. abroad — pripovedovati kaj okoli, raznašati kajto tell one's money American šteti svoj denarto tell one's beads religion moliti rožni venecto tell the news — naznaniti, povedati, objaviti novicoto tell the tale colloquially pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)to tell tales — zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkaritito tell the votes politics šteti glasovehe told him to go — rekel (ukazal) mu je, naj grenever tell me! — ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!this tells its own tale — to se razume samo po sebi, to je jasnowe were told to get up — rekli so nam, naj vstanemoyou're telling me! slang tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!;2.intransitive verbpripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati ( about o); spoznati, vedeti (by po); imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati; colloquially izdati, ovaditi, zatožitihow can you tell? — kako morete to vedeti?to tell on ( —ali of) s.o. — izdati, zatožiti kogathat tells against you — to govori proti tebi; -
4 you never can tell
(it is possible: It might rain - you never can tell.) človek nikoli ne ve -
5 street
[stri:t]1) (a road with houses, shops etc on one or both sides, in a town or village: the main shopping street; I met her in the street.) ulica2) ((abbreviated to St when written) used in the names of certain roads: Her address is 4 Shakespeare St.) ulica•- street directory
- be streets ahead of / better than
- be up someone's street
- not to be in the same street as* * *[stri:t]1.nounulica, cesta; obsolete deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulicestreets ahead, streets better figuratively colloquially daleč boljši (močnejši)not in the same street with figuratively colloquially neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borzeman in the street — človek z ulice, poprečen, navaden človckwoman of the streets — pocestnica, prostitutkathis is not up my street colloquially to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne ležito go on the streets figuratively iti na cesto, postati prostitutkato have the key of the street — biti na cesti, biti brezdomecto live in the street — biti stalno na poti, nikoli ne biti domato walk the streets figuratively biti pocestnica, prostitutkadon't walk in the street! — ne hodi po vozišču (cestišču)!to turn s.o. out into the street — postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja;2.adjectiveuličen, cestenstreet sale — prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni -
6 venture
['ven ə] 1. noun(an undertaking or scheme that involves some risk: his latest business venture.) podvig2. verb1) (to dare to go: Every day the child ventured further into the forest.) drzniti si2) (to dare (to do (something), especially to say (something)): He ventured to kiss her hand; I ventured (to remark) that her skirt was too short.) drzniti si3) (to risk: He decided to venture all his money on the scheme.) tvegati* * *I [vénčə]noundrzno, tvegano dejanje, drznost, riziko, tveganost; smel podvig, pustolovščina, avantura; stavljenje na kocko; komercialna špekulacija; obsolete srečen slučaj, srečaat a venture — na slepo (srečo); po grobi ocenitvihe is not a man to undertake any venture — on ni človek, ki bi se spuščal v kakršnokoli tveganjehe has lost all his ventures — izgubil je vse, kar je angažiral (v posle)II [vénčə]transitive verbupati si, drzniti se; odločiti se (on za); drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati; intransitive verb upati si, prevzeti rizikoto venture away — upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) ( from od)I venture to say that... — upam si reči, da...may I venture to ask you? — vas smem vprašati?nothing venture, nothing have — kdor nič ne tvega, nič nimanever venture to oppose him — nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali -
7 want
[wont] 1. verb1) (to be interested in having or doing, or to wish to have or do (something); to desire: Do you want a cigarette?; She wants to know where he is; She wants to go home.) želeti2) (to need: This wall wants a coat of paint.) potrebovati3) (to lack: This house wants none of the usual modern features but I do not like it; The people will want (= be poor) no longer.) trpeti pomanjkanje2. noun1) (something desired: The child has a long list of wants.) želja2) (poverty: They have lived in want for many years.) pomanjkanje3) (a lack: There's no want of opportunities these days.) pomanjkanje•- wanted- want ad
- want for* * *I [wɔnt]nounpomanjkanje; stiska, revščina, siromaštvo; potreba, nujna potreba, nujno potrebna (željena) stvar; (navadno plural) želja, zahteva; American colloquially iskanje, ponudba službefor want of s.th. better — ker ni boljšegawant of care — nebrižnost, nepazljivostto be in want of — (nujno) potrebovati; biti brez, ne imeti (česa)he is a man of few wants — on je človek, ki se zadovolji z malimto be in want — živeti v pomanjkanju, v revščinito fall in want — pasti v pomanjkanje, v revščino, obubožatiII [wɔnt]1.intransitive verbbiti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti; obsolete manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga), ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanjhe will never let me want — nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanjethere never want discontented persons — nezadovoljneži se vedno najdejo;2.transitive verbne imeti, čutiti pomanjkanje ( for česa); potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti poto want for — potrebovati, biti brez; American colloquially želeti, hotetiI have all I want — imam vse, kar potrebujemI want it done — želim, da se to napraviwe want him to leave to-morrow — želimo, da (on) odpotuje jutrithis clock wants a repair (repairing, to be repaired) — ta ura je potrebna popravilawhat else do you want? — kaj še hočete?you are wanted — iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami -
8 while
1. conjunction( also whilst)1) (during the time that: I saw him while I was out walking.) medtem ko2) (although: While I sympathize, I can't really do very much to help.) čeprav2. noun(a space of time: It took me quite a while; It's a long while since we saw her.) čas- worth one's while* * *I [wáil]nountrenutek, hip, čas, kratka časovna dobaafter a while — čez nekaj časa, čez trenutekat whiles — včasih, tu pa tama long while, a good while — dolgo časabetween whiles — v presledkih, tu pa tamonce in a while — od časa do časa, včasih, prigodnothe while — ta čas, tačas, medtemit isn't worth (one's) while — to se ne izplača, to ni vredno trudaII [wail]conjunctionmedtem ko, dokler, za časa; čeprav, dasinever, while I live — nikoli, dokler sem jaz živwhile our opponent, he is not our enemy — čeprav je naš nasprotnik, ni naš sovražnikwhile there is life there is hope — človek upa, dokler živiwhile at school he never worked — ves čas, ko je bil v šoli, ni nič delalIII [wáil]transitive verbprebiti, preživetito while away the time — (prijetno) prebiti, preživeti čas -
9 wit
[wit]1) (humour; the ability to express oneself in an amusing way: His plays are full of wit; I admire his wit.) duhovitost2) (a person who expresses himself in a humorous way, tells jokes etc: He's a great wit.) duhovitež3) (common sense, inventiveness etc: He did not have the wit to defend himself.) zdrav razum•- witless- - witted
- witticism
- witty
- wittily
- wittiness
- at one's wits' end
- keep one's wits about one
- live by one's wits
- frighten/scare out of one's wits
- out of one's wits* * *I [wit]nounpamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličinathe five wits obsolete petero čutovto be at one's wit's end — ne vedeti kako in kaj, ne se znajtiI am at my wit's end — sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagatito be out of one's wits — izgubiti pamet (glavo), ne biti pametenhe has his wits about him — on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)to have wit to — imeti dovolj pameti za (da...)he has not the wit to see... — nima toliko pameti, da bi uvidel...to live by one's wits — živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenjeII [wit]obsolete transitive verb & intransitive verb (sed. čas I (he) wot, preterite in past participle wist, — sed. deležnik witting) vedetito wit — to je, namreč; kot sledi; in to
См. также в других словарях:
potrátnik — a m (ȃ) knjiž. potraten človek: nikoli ni bil potratnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preračunljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine 2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strašljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov 2. redko boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv strašljívo prisl.: strašljivo se ozirati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréča — e ž (ẹ) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika